V zadnjem času se zopet pojavljajo pomisleki zoper cepljenju in cepivom, ki pa zelo pogosto temeljijo na zgrešenih prepričanjih in tudi popolnih dezinformacijah. Ko gre za vprašanje zdravja, pri PS radi prisluhnemo razlagam nespornih strokovnih avtoritet.

V nadaljevanju je zbranih nekaj zapisov iz knjige Cepljenje in cepiva – dobre prakse varnega cepljenja, katere avtorji so prim.doc.dr. Alenka Kraigher, dr.med., prof.dr.Alojz Ihan, dr.med. in izr.prof.dr. Tadej Avčin, dr.med. Knjiga je brezplačno na voljo na naslovu: http://www.imi.si/pedagoska-dejavnost/sodelavci/alojz-ihan/pedagoska_fajli/Cepljenje%20-%20knjiga.pdf.
Zahvaljujoč cepljenju sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so ljudje nekoč hudo zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več. Čeprav sodobna medicina v večini primerov takih bolezni zna preprečiti smrtni izid, pa so posledice zbolevanja (subjektivne težave, tveganje dolgotrajnih posledic bolezni, stroški zdravljenja) nesorazmerno velike v primerjavi s stroški in negativnimi učinki cepljenja.
Vsako cepljenje mora biti dokazano koristno za dolgoročno zdravje cepljenega posameznika. Namen cepljenja pa je tudi vzpostavitev kolektivne odpornosti proti bolezni v vsej populaciji. Tako preprečimo širjenje povzročiteljev med prebivalstvom ali bolezen celo izkoreninimo. Pri tem je najpomembneje doseči, da bo cepljenih na vsaki geografski enoti vsaj 95 odstotkov ciljne populacije. Kolektivna imunost ovira in omeji širjenje povzročiteljev in tako varuje pred okužbo tudi tiste, ki s cepljenjem še niso pridobili odpornosti ali se zaradi kontraindikacij in drugih razlogov niso cepili.

Uspešna cepiva proti HPV
Cepljenje spada med največje uspehe v zgodovini medicine in hkrati tudi med največja upanja za medicino prihodnosti. Osnovna ideja cepljenja se je porodila iz opazovanja, da ljudje, ki so preboleli (in preživeli) nekatere kužne bolezni (npr. črne koze, davico, ošpice, norice) pozneje niso več zboleli za enako boleznijo, čeprav so bili v stiku z okuženimi osebami. Že stoletja pred našim štetjem so Kitajci iz krast bolnikov s črnimi kozami izdelovali praške – cepiva, ki so jih vtirali v kožo zdravim ljudem, da bi jih zaščitili pred okužbo med epidemijami črnih koz. Danes delovanje takega ‘cepiva’ lahko pojasnimo, da so se virusi med sušenjem krast na soncu inaktivirali. Ko so potem mrtve viruse vtrli v kožo, je imunski sistem cepljenega človeka izdelal protivirusna protitelesa, ki so pozneje ščitila organizem ob vdoru živih virusov črnih koz.
S cepivi na nenevaren način posnemamo okužbo in izrabimo naravno zmožnost človeškega imunskega sistema, ki ob vdoru tujka v organizem spodbudi imunske celice, da v tednu ali dveh izdelajo protitelesa, ki potem uničijo vsiljivce. Na žalost je število infekcijskih bolezni z naravnim pojavom enkratnega zbolevanja in posledične trajne odpornosti omejeno. Pri mnogih boleznih prva okužba ne zaščiti pred ponovnimi, zato pri njih poskusi izdelave cepiva nimajo dobrih obetov. V tovrstno skupino spada vrsta izredno obremenjujočih bolezni, na primer malarija, sezonske okužbe dihal in aids. Zato je izdelava njihovih cepiv svojevrsten izziv za raziskovalce, saj bi morala biti cepiva na nek način ‘pametnejša od narave’. Želje po izdelavi tovrstnih ‘inovativnih’ cepiv so sicer številne, a je v zadnjih letih zares uspelo le proizvajalcem cepiva proti humanemu virusu papiloma (HPV), ki povzroča raka na materničnem vratu.

Cepljenje in avtizem
Nekateri nasprotniki cepljenja pogosto opozarjajo na nevarnost povezave med cepljenjem in pojavom avtizma pri otrocih, ob tem pa se sklicujejo na precej dvomljive raziskave ali vire brez resnične strokovne podlage. Na te pomisleke najbolje odgovori svetovna avtoriteta s področja avtizma in drugih razvojnih motenj pri otrocih, prof. dr. Christopher Gillberg, ki je profesor otroške in mladinske psihiatrije na Univerzi v Göteborgu: »Pogosto slišimo, da lahko cepljenje povzroči avtizem. Za to ni prav nobenih dokazov. Dokazano pa je, da se pri otrocih, ki niso bili cepljeni, pogosteje razvijejo različne razvojne motnje. Premagovanje tega predsodka je eden od najpomembnejših korakov za napredek. Pomembno je tudi spoznanje, da ljudi z avtizmom ni čedalje več, več jih le odkrijemo.« Na povabilo Inštituta za avtizem in sorodne motnje je bil prof. dr. Gillberg nedavno na obisku v Sloveniji in je bil med drugim tudi gost Odmevov RTV Slovenija. Celoten pogovor z njim si lahko ogledate na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174438380 (od 25. minute dalje).

Advertisements