Medtem ko je bila v Sloveniji precepljenost proti HPV med šestošolkami v letu 2012 55%, je v letih 2015/16 znašala le še 44%. Med regijami so velike razlike. Najnižja precepljenost je bila zabeležena v Ljubljani, in sicer 28%, medtem ko je denimo v Ravnah na Koroškem dosegla 85%(vir: prim. dr. Alenke Trop Skaza, dr. med., NIJZ Celje). 

Precepljenost proti HPV v Sloveniji upada kljub temu, da dolgoletne raziskave kažejo na pozitivne učinke cepljenja (vir: S. M. Garland et al. Impact and Effectiveness of the Quadrivalent Human Papillomavirus Vaccine: A Systematic Review of 10 Years of Real-world Experience. Clin Infect Dis 2016;63:519-27). Strokovnjaki menijo, da je k upadu zanimanja za prostovoljno brezplačno cepljenje proti HPV pomembno prispevalo tudi bolj razširjeno odklonilno javno mnenje zoper cepljenje in cepiva na splošno.

O splošnih pozitivnih učinkih cepljenja smo že pisali (gl. https://popolnosamosvoja.wordpress.com/2016/12/22/zakaj-cepljenje/). Zdaj pa so na voljo tudi podatki o neželenih učinkih cepljenja proti HPV (v Registru neželenih učinkov NIJZ). Izkušnje so pokazale, da so neželeni učinki zelo redki in le blažji. Do leta 2012 je bilo prijavljenih 20 do 30 primerov letno, od 2012 do 2015 pa le še 10 do 20 primerov na leto. Zdravniki so najpogosteje poročali o lokalnih reakcijah na mestu cepljenja (otekanje, pordelost). Vsi neželeni učinki so izzveneli v nekaj dneh brez posledic.

Do podobnih ugotovitev prihajajo v Evropski agenciji za zdravila (EMA) in Svetovni zdravstveni organizaciji (SZO), ki redno spremljata varnost cepiv proti HPV. Doslej nobena od teh inštitucij ni zaznala kakih varnostnih zadržkov za cepljenje. V lanskem letu sta pregledali varnosti cepiv proti HPV v zvezi z dvema redkima obolenjema: kompleksnim regionalnim bolečinskim sindromom (kronično bolečinsko stanje, ki prizadene ude) in sindromom posturalne ortostatske tahikardije (povečanje srčnega utripa pri vstajanju ali usedanju, kar povzroči simptome kot so omotica, izguba zavesti, glavobol). Do sedaj so bili v strokovni literaturi opisani primeri teh obolenj v časovni povezavi s cepljenjem proti HPV, vendar pa vzročna povezanost s cepljenjem ni bila potrjena. Obe obolenji se lahko pojavita tudi pri necepljenih osebah. EMA in SZO sta po pregledu rezultatov raziskav in poročil o neželenih učinkih zaključili, da zbrani dokazi ne podpirajo vzročne povezanosti med cepljenjem proti HPV in omenjenima obolenjema (http://www.ivz.si/cepljenje).

 

Primarij Darija Strah, dr. med. je vodja diagnostičnega centra Strah – prijazne ginekološke ambulante (www.strah.si). Specializacijo iz ginekologije in porodništva je opravljala na Ginekološki kliniki v Ljubljani in na Kings College Hospital School v Londonu. Za seboj ima dolgoletno prakso s področja ginekologije in porodničarstva, s sodelovanjem pri številnih raziskavah in pisanjem strokovnih člankov, pa si je pridobila ugled tudi v mednarodni strokovni javnosti.

Advertisements