Humani papiloma virusi, ki povzročajo raka materničnega vratu in še vrsto drugih rakov pri moških in ženskah, je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje Republike Slovenije (NIJZ) prisoten pri več kot polovici spolno aktivnih ljudi. Glavni povzročitelj raka materničnega vratu, za katerega poznamo več kot 200 genotipov, je spolno prenosljiv, pri čemer tudi kondom ne zagotavlja 100 % zaščite pred okužbo.

 

Urška Ivanuš, dr. med., epidemiologinja v državnem programu ZORA, z Onkološkega inštituta Ljubljana, pravi, da po podatkih registra raka v Sloveniji vsako leto zboli za rakom materničnega vratu okoli 140 žensk: “Nekje po 20. letu se lahko pojavijo prvi primeri. Je eden od redkih rakov, o katerem vemo dovolj, da ga znamo dovolj dobro preprečiti. Ženske, ki se redno udeležujejo presejalnega programa ZORA, imajo do 80 % manjše tveganje, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu. Enako deklice, ki so cepljene proti HPV po nacionalnem programu. In tiste deklice, ki so cepljene in bodo kasneje po 20. letu redno hodile na preventivne preglede h ginekologu, bodo imele izjemno majhno možnost, da bi zbolele za rakom materničnega vratu.”

 

 

Po mnenju Ivanuševe gredo strokovnjaki celo tako daleč, da nekateri špekulirajo, da bo mogoče prav rak materničnega vratu tisti prvi rak, ki ga nekega dne ne bo več in ko register raka v Sloveniji ne bo zabeležil niti enega novega primera. Posebnost raka na materničnem vratu je, da ga povzroča nalezljiv virus HPV, pri katerem se tako pri moških kot ženskah lahko pojavijo genitalne bradavice, 13 genotipov HPV pa povzroča pri obeh spolih raka žrela, raka na območju spolovil in ustne votline. S cepljenjem proti HPV, ki ni obvezen, a je brezplačen za deklice na sistematskih pregledih v 6. razredu osnovne šole in zamudnice, rojene po letu 1998, preprečujemo okužbo z dvema genotipoma, ki povzročata 70 % raka materničnega vratu.

 

Alenka Kesar, voditeljica in mama dveh deklic, je kot voditeljica zdravstvene oddaje spremljala pojav cepljenja proti HPV že od samih začetkov. Njena babica je zbolela za rakom  materničnega vratu, zato se je za cepljenje odločila predvsem zaradi odgovornosti do svojih otrok.

“Največ  dam vedno na mnenja svojih prijateljic, ki so že cepile svoje otroke, te imajo izkušnje iz prve roke, veliko dam tudi na mnenje naše pediatrinje, ki jo dobro poznam. Zelo mi je bil v pomoč oče mojih hčerk, ki je zdravnik po izobrazbi in sva se pogovorila o strokovnih argumentih. Največ časa sem o tem govorila z mojo mamo.” Pri tem dodaja, da se mladi ne zatečejo več toliko po nasvetu k mami. Danes so nasveti za mlade na internetu, pri youtuberjih in blogerjih.

 

 

Mina Kovačevič, mlada mamica se je pred leti okužila s HPV in le rednim ginekološkim pregledom se lahko zahvali, da so bile predrakave spremembe pravočasno odkrite: “V trenutku, ko sem ugotovila, da sem okužena, me je bilo seveda zelo strah operacije. Skozi proces zdravljenja in spoznavanja bolezni sem se zavedala pomena, da se zaščitiš pred HPV in tudi pred drugimi spolno prenosljivimi boleznimi. Premalo se zavedamo prisotnosti HPV in njegovih posledic. Tudi zato, ker je moj sin potencialni prenašalec in lahko zboli, bo ob ustrezni starosti cepljen.”

 

 

Andreja Frelih, učiteljica angleščine in glasbe na mednarodni osnovni šoli Danile Kumar v Ljubljani, se kot učiteljica srečuje z različnimi vprašanji staršev o cepljenju otrok proti HPV: “Na prvem roditeljskem sestanku, ki ga imajo starši z razredniki v 6. razredu, se pogovarjajo tudi o sistematskih pregledih in cepljenjih. Njihova vprašanja so običajno: kakšni so stranski učinki, koliko otrok se bo cepilo, kadar gre za prostovoljna cepljenja. V primeru mednarodne šole gredo starši z otroki na sam sistematski pregled in lahko vprašanja zastavijo neposredno pediatru.”

 

Primarij Darija Strah, dr. med., ki že 20 let deluje na področju ginekologije in porodništva, je mnenja, da se vsak starš sam odloči na podlagi kredibilnih virov informacij o cepljenju otroka, hkrati pa se mora zavedati tudi odgovornosti: “Pri nas cepimo šestošolke z dvema odmerkoma 9-valentnega cepiva. Vse zamudnice do 26. leta ali tudi starejše ženske cepimo v treh odmerkih. Kot mama lahko rečem, da odgovornost starša je ne samo vzgajati otroka, ampak tudi pridobiti relevantne informacije, da lahko sprejmeš končno odločitev, ali daš otroka cepiti ali ne. Zbolevnost za rakom materničnega vratu se zahvaljujoč nacionalnemu programu ZORA zmanjšuje, še vedno pa jih več kot 30 na leto umre. To so nepotrebne smrti, če bi ženske redno hodile na ginekološke preglede.”

 

 

Po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije (NIJZ) je v Sloveniji cepljenih proti HPV 45 % deklic, pri čemer dr.Ivanuš opozarja, da je to še vedno relativno nizek odstotek, da bi lahko govorili o dobri precepljenosti. Države, ki so zgodaj uvedle cepljenje, kot je na primer Avstralija, ki ima nad 80-odstotno precepljenost, cepijo tako dečke kot deklice. V državi že opažajo manjše breme tako genitalnih bradavic kot tudi zmanjšanje predrakavih sprememb materničnega vratu.

 

Več informacij o HPV, raku materničnega vratu in cepljenju najdete na:

Najpogostejša vprašanja in odgovori o okužbi s HPV, raku materničnega vratu in cepljenju proti HPV http://www.nijz.si/najpogostejsa-vprasanja-in-odgovori-o-okuzbi-s-hpv-raku-maternicnega-vratu-in-cepljenju-proti-hpv-1

Nacionalni inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije http://www.nijz.si/sl/cepljenje-proti-okuzbam-s-humanimi-papilomavirusi

Onkološki inštitut Ljubljana https://www.onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/rak_rodil/#c2367

Advertisements