1. Se je možno zaščititi pred okužbo s HPV?

    Pred okužbo s HPV se je možno dodatno zaščititi s cepljenjem. Dovoljenje za splošno uporabo v Evropi imajo tri vrste cepiva; cepivo, ki ščiti pred okužbo z dvema; cepivo, ki ščiti pred okužbo s štirimi in cepivo, ki ščiti pred okužbo z devetimi genotipi HPV. Za štirivalentno cepivo je bilo s strani Evropske agencije za zdravila (EMA) izdano dovoljenje v letu 2006. Pri nas je na voljo od decembra 2006. Za dvovalentno cepivo je bilo s strani EMA izdano dovoljenje v letu 2007. Od takrat je na voljo tudi pri nas. Za devet-valentno cepivo je bilo s strani EMA izdano dovoljenje v juniju 2015. V Sloveniji je na voljo od druge polovice leta 2016.

  2. Čemu je cepljenje proti okužbi s HPV namenjeno?

    Cepljenje z dvovalentnim cepivom je namenjeno preprečevanju predrakavih anogenitalnih sprememb (na materničnem vratu, zunanjem spolovilu, nožnici in zadnjiku) ter raka materničnega vratu in zadnjika, ki so posledica okužbe z določenimi onkogenimi genotipi HPV od starosti 9 let naprej.

    Indikacija temelji na dokazu klinične učinkovitosti v populaciji žensk v starosti 15 do 25 let in žensk starih 26 let in več ter na dokazu imunogenosti cepiva v skupini žensk starih 9 do 55 let ter moških starih 10 do 18 let. Klinična učinkovitost cepiva pri moških še ni bila ovrednotena.

    Cepljenje se opravi z dvema ali s tremi odmerki cepiva glede na starost ob začetku cepljenja.

  3.  

     Ali je cepivo proti okužbi s HPV učinkovito?

    Da, cepiva proti HPV so zelo učinkovita pri še neokuženih ženskah za preprečevanje okužb z določenimi visokorizičnimi genotipi HPV. Dvovalentno in štirivalentno cepivo nudita zaščito pred okužbami z visokorizičnima genotipoma HPV (16, 18), ki povzročita vsaj 73 % vsega raka materničnega vratu v Evropi. Štirivalentno cepivo pa nudi zaščito tudi pred nizkorizičnima genotipoma HPV (6, 11), ki povzročita do 90 % genitalnih bradavic. Devet-valentno cepivo (poleg zaščite pred dvema nizkorizičnima genotipoma) nudi zaščito pred okužbami s sedmimi visokorizičnimi genotipi HPV (16, 18, 31, 33, 45, 52, 58), ki povzročijo okrog 90 % raka materničnega vratu. Cepljenje ne zdravi že obstoječih okužb s HPV in njihovih zapletov.

  4.   Ali je cepivo proti okužbi s HPV varno?

    Da, cepiva proti HPV so varna in učinkovita, kar dokazujejo rezultati preteklih in trenutno potekajočih raziskav ter podatki na podlagi cepljenja, ki poteka v številnih državah po svetu. Do sedaj je bilo po svetu razdeljenih več kot 270 milijonov odmerkov teh cepiv. Kot po drugih cepivih se tudi po cepljenju proti HPV lahko pojavijo neželeni učinki, ki pa so največkrat blagi in prehodni. Najpogosteje poročajo o rdečini, bolečini in oteklini na mestu cepljenja, zmerno povišani telesni temperaturi, slabosti, utrujenosti in glavobolu.

    Evropska agencija za zdravila (EMA) in Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) redno spremljata varnost cepiv proti HPV in do sedaj še nista zaznali nobenih varnostnih zadržkov za cepljenje. V letu 2016 sta pregledali varnosti cepiv proti HPV v zvezi z dvema redkima obolenjema: kompleksnim regionalnim bolečinskim sindromom (kronično bolečinsko stanje, ki prizadene ude) in sindromom posturalne ortostatske tahikardije (nenormalno povečanje srčnega utripa pri vstajanju ali usedanju, kar povzroči simptome kot so omotica, izguba zavesti, glavobol). Do sedaj so bili v strokovni literaturi opisani primeri teh obolenj v časovni povezavi s cepljenjem proti HPV, vendar pa vzročna povezanost s cepljenjem ni bila potrjena. Obe obolenji se lahko pojavita tudi pri ne-cepljenih osebah. EMA in SZO sta po pregledu rezultatov raziskav in poročil o neželenih učinkih zaključili, da zbrani dokazi ne podpirajo vzročne povezanosti med cepljenjem proti HPV in omenjenima obolenjema.

    Lani je Globalni svetovalni odbor za varnost cepiv pri SZO ponovno pregledal posodobljene varnostne podatke o cepivih proti HPV. Na voljo je vedno več podatkov o varnosti teh cepiv, saj vse več držav cepljenje vključuje v svoje cepilne programe. Posebej so pregledali podatke o prijavljenih nekaterih resnih neželenih dogodkih, ki so se pojavili v časovni povezavi s cepljenjem, kot so Guillain-Barre-jev sindrom, primarna ali prezgodnja odpoved jajčnikov in venska tromboza ter zaključili, da zbrani podatki ne podpirajo vzročne povezave s cepljenjem. Prav tako spremljanje izidov nosečnosti pri ženskah, ki so bile med nosečnostjo nehote cepljene, ni pokazalo povečanja neželenih izidov.

    V Sloveniji se podatki o neželenih učinkih po cepljenju zbirajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) v Registru neželenih učinkov po cepljenju, v katerega so dolžni poročati vsi zdravniki, ki ugotovijo neželene učinke. Pri nas je bilo v obdobju 2008 do 2017 razdeljenih več kot 120.000 odmerkov cepiva proti HPV. V tem obdobju smo v Register neželenih učinkov po cepljenju prejeli 162 prijav neželenih učinkov po cepljenju proti HPV. Zdravniki so najpogosteje poročali o bolečini, oteklini, rdečini na mestu cepljenja, povišani telesni temperaturi, slabosti, glavobolu, utrujenosti in omedlevici. Skoraj vsako leto so prijavljeni posamezni resni neželeni učinki, zaradi katerih so bila cepljena dekleta na kratkotrajnem opazovanju v bolnišnici. Vse hospitalizacije namreč štejejo za resne neželene učinke (podatki o tem so navedeni v vsakoletnem poročilu, na naslednji povezavi). Resnih neželenih učinkov, kot so npr. anafilaktična reakcija, šok itd., pa do sedaj nismo zabeležili.

5. Kaj je HPV?

Humani papilloma virus (HPV) je ime za družino virusov, ki lahko okužijo kožo in različne sluznice: usta, žrelo, maternični vrat, zadnjično odprtino. Okužijo se tako ženske, kot tudi moški. Okužba s HPV je spolno prenosljiva, kar pomeni, da se širi pri različnih oblikah spolnih odnosov. Nezdravljene okužbe s HPV lahko povzročijo razvoj raka materničnega vratu.

6. Kako pogoste so okužbe s HPV?

Okužba s HPV je ena najbolj pogosto spolno prenosljivih okužb. Vsaj 50 % ljudi, ki so spolno aktivni, se bo v življenju okužilo s HPV. Okužba s HPV je najbolj pogosta pri adolescentih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let.

Običajno posameznik ne ve, da je okužen z HPV, saj okužba poteka brez kliničnih znakov. Nekateri tipi HPV povzročijo nastanek bradavic. Kar 99% raka materničnega vratu nastane kot posledica nezdravljene okužbe z visoko rizičnim tipom HPV (vir: mag. Irena Kirar Fazarinc, dr.med., specialistka ginekologije in porodništva).

 

7. Kaj pomenijo različni tipi HPV?

Obstaja preko 100 različnih tipov HPV, kar 40 podvrst lahko okuži področje splovil. Nekateri visoko rizični tipi HPV lahko povzorčijo celične spremembe, ki lahko vodijo do razvoja raka materničnega vratu. Okužba z ostalimi tipi HPV lahko povzroči genitalne bradavice (spremembe na področju spolovil) kožne bradavice, rak nožnice, zunanjega splovila, rak zadnjika, rak penisa, rak vratu in glave,  papilomske tumorje glasilk in žrela.

 

Teal ribbon awareness isolated on white (clipping path) for Ovarian Cancer, Polycystic Ovarian Syndrome (PCOS) disease, Post Traumatic Stress Disorder (PTSD), Obsessive Compulsive Disorder (OCD)

8. Zakaj je priporočljivo cepljenje proti okužbi z najpogostejšimi HPV virusi?

Cepljenje je pomembno, ker učinkovito prepreči okužbo z HPV tipi, ki so prisotni v cepivu.

9.  Kako deluje cepivo?

Cepivo povzroči tvorbo protiteles proti HPV 6, 11, 16 in 18 pri skoraj 100 odstotkih žensk, ki še niso bile okužene s temi genotipi HPV. Cepivo ne more pozdraviti že prisotne okužbe, prav tako ne more ozdraviti že prisotnih bolezni, ki jih HPV povzročajo.  Zato je uspešno zaščito pomembno cepljenje z vsemi tremi odmerki cepiva pred eventuelno okužbo. Popolna zaščita je dosežena že mesec dni po prejetju tretjega odmerka cepiva. Zamik drugega ali tretjega odmerka cepiva, npr. zaradi resnejšega prehlada ali povišane telesne temperature, za mesec ali dva, ne zmanjša učinkovitosti cepljenja.

 

Fotolia_230313641_Subscription_Monthly_M.jpg
HPV

10. Ali bo čez nekaj let potrebno ponovno cepljenje?

Raziskave kažejo, da HPV cepivo zagotavlja učinkovito zaščito za obdobje najmanj 6 let po zaključku cepljenja s tremi dozami. Ni podatkov o zanesljivosti zaščite po izteku tega časa.

Vir: Inštitut za javno zdravje

Advertisements